»nas o nesreči sina, ki se je zgodila po naših do zdaj dostopnih podatkih v torek, 28. 7., ob 16.30, niso obvestili do poznega večera, saj so šele nekaj po 21. uri na vratih pozvonili kriminalisti in nas obvestili o tragediji, torej skoraj pet ur po nesreči«
»Tako prisotni policist kot delavke CSD-ja jima kljub prošnjam obeh sinov (6 in 12 let) tega niso omogočili. V trenutku, ko sva izvedela za grozljivo nesrečo, sva nemudoma želela priti v stik z otrokoma, ki sta bila po pričevanju ljubljanskih kriminalistov v oskrbi delavk CSD-ja. Kljub več poskusom klicev nam delavke CSD-ja niso omogočile pogovora z otrokoma niti s starima staršema«
»Dogodek je za naju izjemno tragičen, grozljiv in ga še vedno ne moreva razumeti, kaj šele sprejeti, zato nama je toliko bolj nerazumljivo, kako so se stvari odvijale na tak način, in namesto da bi nam vsi organi nudili pomoč, so nama in sinovoma na vsakem koraku povzročali nove in nove težave in dodatne bolečine«
